Čistilne naprave

Namen in cilj čiščenja odpadnih vod je pridobiti takšno kakovost vode, ki je primerna za ponovno uporabo ali izpust nazaj v okolje. Dobra kakovost vode vzdržuje zdrave ekosisteme in posledično vodi k večji blaginji človeka. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin, onesnažena odvaja v vode neposredno ali po kanalizaciji. Nastaja iz hišnih odpadnih snovi, človeških in živalskih odpadkov, industrijskih obratov, padavinskih odtokov in infiltracije podtalnice. Odpadne vode nastajajo v urbanih naseljih (komunalne odpadne vode – gospodinjstva, objekti v javni rabi,…), ob deževju (padavinske vode), v kmetijstvu (farmske odpadne vode) ali pri posameznih industrijskih postopkih (hladilne vode, industrijske odpadne vode). Komunalne in industrijske odpadne vode so kompleksne narave. Vsebujejo lahko in težje biorazgradljive snovi ter biološko nerazgradljive snovi, ki jih je potrebno odstraniti preden jih vrnemo nazaj v reke, jezera in morja.

Pred začetkom čiščenja odpadne vode moramo poznati njen izvor oziroma tehnologijo, kjer je nastala. Za kakovostno ovrednotenje odpadne vode uporabljamo splošne parametre kot so temperatura, pH vrednost, vsebnost neraztopljenih in usedljivih snovi, kemijska (KPK) in biokemijska (BPK) potreba po kisiku. Glede na značilnost vira odpadne vode določamo tudi vsebnost težkih kovin, dušikovih spojin, fosforja, klora in žveplovih spojin ter celotni organski ogljik (TOC), masti, olja, fenole in površinsko aktivne snovi. V odpadnih vodah so lahko tudi patogene bakterije, katere lahko v naravnem ekosistemu negativno vplivajo na vodne organizme. V pitni vodi pa predstavljajo patogeno nevarnost za ljudi.

Zelo pomembna parametra odpadne vode sta biorazgradljivost in strupenost, ki sta medsebojno povezana. Odpadna voda, ki vsebuje strupene snovi lahko zmanjša aktivnost bakterij, s čimer se posledično zniža stopnja biološke razgradnje. Hitrost in obseg biorazgradnje je pogojena s strukturo snovi in  količino ter s tipom mikroorganizmov.

Glavni vir onesnaženja vodnih ekosistemov so predvsem dušikove (organski dušik, amonij, nitrit in nitrat) in fosforjeve spojine, ki lahko v čezmernih količinah v površinskih vodah povzročijo pojav evtrofikacije. To je čezmerna rast alg in drugih višjih rastlin, ki pri razgrajevanju porabljajo kisik v vodi. Zaradi pomanjkanja kisika odmre večina vodnih organizmov, kar posledično prinese porušitev ravnotežja vodnega ekosistema.

Narava odpadnih voda  torej vključuje fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, ki so odvisne od uporabe vode, vremena, prispevka industrije in dotoka drugih voda. Kljub nihanjem same sestave odpadne vode, predvsem industrijske, so mejne vrednosti vnosa onesnaževal določene z uredbami.

ČN v občini Metlika

V upravljanju imamo devet čistilnih naprav ( Metlika, Suhor, Rosalnice, Podzemelj, Krasinec, Gradac, Radovica, Drašiči, Bušinja vas). Blato iz komunalnih čistilnih naprav se odvaža na dehidracijo na Centralni čistilno napravo Metlika, od koder ga odvažamo na CEROD, ki poskrbi za okoljsko ustrezno odstranjevanje.